Prehlad – blago vnetje zgornjih dihal
Vsako jesen se vprašamo, kako pozdraviti prehlad. Prehlad spada med najpogostejše okužbe zgornjih dihal. Povzročajo ga virusi, ki jih je okoli dvesto različnih vrst. Najpomembnejša skupina so rinovirusi, ki povzročijo približno tretjino vseh prehladnih obolenj. Čeprav se prehlad pojavlja skozi vse leto, ga je največ v obdobju od jeseni do spomladi. Simptomi prehlada se pojavijo po 10 do 12 urah od okužbe in dosežejo svoj vrh po 36 do 72 urah. Prehlad običajno traja kak teden, lahko pa tudi samo dan ali dva. Najpogosteje se začne z vnetjem grla, ki ga zaznamo kot boleče požiranje in skelenje ali praskanje, ali vnetjem nosne sluznice. V nosu nas draži, peče, iz njega teče. Dihanje skozi nos je zaradi otekle sluznice oteženo. Tudi potem, ko prehlad prebolimo, še nekaj časa – od tri dni do tri tedne – izločamo viruse, otroci dlje kot odrasli. Odrasli za prehladom običajno zbolijo dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa lahko tudi desetkrat ali več. Čeprav je prehlad običajno zelo blago obolenje, se moramo zavedati, da tudi pri njem lahko pride do zapletov, med katerimi so najbolj pogosti vnetje srednjega ušesa, vnetje sinusov in okužbe spodnjih dihal. Dobro je vedeti, da je preventiva v obliki pravih prehranskih dopolnil tudi zdravilo za prehlad.
Gripa udari nenadoma
Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti in je veliko bolj resno obolenje kot prehlad. Povzroča jo virus influence, ki ima veliko sposobnost spreminjanja. Poznamo več tipov virusa influence: A, B in C. Najpogostejša povzročitelja človeške gripe sta tipa A in B. Virus gripe se prenaša kapljično in pri stiku med ljudmi. Najpogosteje so prizadeti nos, žrelo in pljuča. Tam se virus zelo hitro razmnožuje in se od tod razširja po vsem telesu. Ker je njegov replikacijski ciklus kratek in traja le 4 do 6 ur, se znaki gripe pojavijo zelo hitro po okužbi in nastopijo hkrati. Dobimo visoko vročino (tja do 40 stopinj), mrazi nas, imamo bolečine v mišicah in sklepih, pojavi se suh kašelj. Splošno počutje je slabo, utrujeni smo in brezvoljni. Okužba z virusom gripe zmanjša odpornost organizma in kot posledica se lahko pojavijo dodatne bakterijske okužbe, na primer pljučnica in bronhitis. Najbolj so ji izpostavljeni majhni otroci, starostniki in ljudje s kroničnimi obolenji: astmatiki, diabetiki in srčni bolniki. Epidemiološki podatki kažejo, da za gripo zboli vsak deseti odrasel. Otroci obolevajo še trikrat pogosteje. Epidemije, ko hkrati zboli veliko število ljudi, najpogosteje povzroča virus influence tipa A, pojavljajo pa se na dve do tri leta. Tudi virus influence tipa B povzroča epidemije, vendar se te pojavljajo redkeje, na štiri do šest let. Proti gripi se lahko zelo učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Zanj je najprimernejši čas oktobra in novembra, priporočljivo pa je za vse, še posebno tiste, pri katerih je večja možnost pojavljanja zapletov – mednje sodita poleg bronhitisa ali pljučnice tudi vnetje srčne mišice in vnetje centralnega živčevja.