Homocistein je aminokislina, ki v človeškem telesu nastaja kot stranski produkt presnove drugih snovi. Praviloma je homocistein le “vmesni korak”, a se lahko ob okvari presnovnih poti začne kopičiti v našem telesu, kar predstavlja dejavnik tveganja za nastanek nekaterih bolezni.

Kaj je homocistein?

Homocistein je aminokislina, ki v telesu nastaja kot stranski produkt presnove aminokisline metionin. Visoke vsebnosti metionina je najti v jajcih, ribah, mesu (predvsem v rdečem), zelo malo pa ga vsebujeta sadje in zelenjava. Metionin je esencialna aminokislina, kar pomeni, da jo telo nujno potrebuje in jo moramo v zadostnih količinah zaužiti s prehrano.

Homocistein tako nastaja kot vmesni korak pri presnovi metionina, dalje pa se v telesu lahko pretvori v:

  1. metionin, s pomočjo vitamina B12 in folne kisline,
  2. cistein, s pomočjo vitamina B6.

Kakšno vlogo ima homocistein v telesu?

Cikel med metioninom, homocisteinom in cisteinom je pomemben za telo zaradi naslednjih razlogov:

  • med ciklom nastaja glutation, pomemben antioksidant,
  • pomaga pri vezavi mineralov, kot sta baker in cink,
  • igra vlogo pri reakcijah, ki vplivajo na presnovo DNA in RNA,
  • je ključnega pomena za pravilno sintezo nevrotransmiterjev, ki imajo vlogo pri uravnavanju razpoloženja.

V normalnih okoliščinah se homocistein v telesu razgradi. Pri tej razgradnji sodelujejo vitamini B6, B12 in folna kislina, zato je ustrezen vnos teh vitaminov ključnega pomena, da ne pride do kopičenja homocisteina v telesu.

Prekomerno kopičenje homocisteina predstavlja zdravstveno tveganje

Prekomerno kopičenje homocisteina v krvi imenujemo hiperhomocisteinemija. O tem govorimo, ko vrednosti homocisteina v krvi presežejo normalne vrednosti 5-15 µmol/L. Hiperhomocisteinemija se deli glede na koncentracijo celokupnega homocisteina v plazmi na zmerno (koncentracija homocisteina 15-30 μmol/L), srednjo (31-100 μmol/L), in hudo hiperhomocisteinemijo (nad 100 μmol/L).

Trenutne smernice nakazujejo, da je sicer optimalna vrednost homocisteina v krvi med 6-8 µmol/L in da kopičenje aminokisline nad temi vrednostmi predstavlja tveganje za razvoj različnih bolezni.

Različne klinične študije in raziskave* so dokazale povezave med povišanimi vrednostmi homocisteina in nekaterimi zdravstvenimi stanji:

  • kap
  • nevrološke bolezni (Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen)
  • ateroskleroza
  • komplikacija diabetesa
  • osteoporoza
  • depresija
  • erektilna disfunkcija
  • komplikacija nosečnosti.

Vzroki za razvoj hiperhomocisteinemije

Visoke ravni homocisteina so lahko posledica genetske okvare njegove presnovne poti ali okoljskih dejavnikov.  V prvem primeru gre za okvaro gena za presnovo folne kisline v aktivno obliko. Pri okvari gena za presnovo folne kisline se homocistein ne more pretvoriti nazaj v metinoin, kar povzroči njegovo kopičenje v krvi. Omenjeno se večinoma pojavlja le pri srednjih do hujših oblikah homocisteinemije, pri katerih vrednosti homocisteina v krvi presegajo 31 µmol/L.

Za razvoj zmerne oblike tega zdravstvenega stanja so v veliki večini odgovorni okoljski dejavniki, kot so:

  • pomanjkanje vitaminov B6, B12 in folne kisline,
  • staranje,
  • kajenje ter uživanje alkohola,
  • fizična neaktivnost
  • menopavza.

Zniževanje ravni homocisteina v telesu

Povišane vrednosti homocisteina lahko znižamo z ustreznimi prilagoditvami življenjskega sloga in prehranskim nadomeščanjem vitaminov B6, B12 in folne kisline, ki so tudi prva izbira pri zdravljenju povišanih vrednosti homocisteina. Številne klinične študije potrjujejo učinkovitost kombinacije vitaminov B pri zniževanju visokih ravni homocisteina.

Homocistein se lahko v metionin pretvori tudi preko od vitaminov B neodvisne poti in sicer preko betaina. Betain je naravna snov, ki jo najdemo vsakodnevni prehrani, a v majhnih koncentracijah. Dodaten vnos betaina s prehranskimi dopolnili po zaužitju obroka bogatega z metioninom, zmanjša kopičenje homocisteina v krvi.

Pomen pri zniževanju povišanih ravni homocisteina pa imajo tudi prilagoditve življenjskega sloga, kot so:

  • izogibanje hrani bogati z metioninom (rdeče meso in mlečni izdelki),
  • izogibanje uživanju alkohola in kajenju,
  • redna telesna aktivnost.
  1. Chan, E., & Fonseca, V. A. (2003). Management of hyperhomocysteinemia. Metabolic syndrome and related disorders, 1(2), 159–170. https://doi.org/10.1089/154041903322294489
  2. Ganguly, P., & Alam, S. F. (2015). Role of homocysteine in the development of cardiovascular disease. Nutrition journal, 14, 6. https://doi.org/10.1186/1475-2891-14-6
  3. Kim, J., Kim, H., Roh, H., & Kwon, Y. (2018). Causes of hyperhomocysteinemia and its pathological significance. Archives of pharmacal research, 41(4), 372–383. https://doi.org/10.1007/s12272-018-1016-4
  4. Kumar, A., Palfrey, H. A., Pathak, R., Kadowitz, P. J., Gettys, T. W., & Murthy, S. N. (2017). The metabolism and significance of homocysteine in nutrition and health. Nutrition & metabolism, 14, 78. https://doi.org/10.1186/s12986-017-0233-z
  5. Stanger, O., Herrmann, W., Pietrzik, K., Fowler, B., Geisel, J., Dierkes, J., & Weger, M. (2004). Clinical use and rational management of homocysteine, folic acid, and B vitamins in cardiovascular and thrombotic diseases. Zeitschrift fur Kardiologie, 93(6), 439–453. https://doi.org/10.1007/s00392-004-0075-3