črevesna_mikroflora

V in na človeškem telesu se nahaja več mikroorganizmov kot je celic in največ jih živi v našem črevesju. Naš prebavni trakt predstavlja dom za več kot milijardo mikroorganizmov, predvsem bakterij. A brez skrbi, njihovo domovanje ni »zastonj« – najemnino plačujejo z vključevanjem v določene biološke procese, ki so nujno potrebni za normalno delovanje človeškega telesa. Hiter tempo življenja, stres in nepravilna prehrana pa kaj hitro lahko povzročijo »opustošenje« v našem črevesju. Takrat na pomoč priskočijo probiotiki. Zakaj so probiotiki in črevesna mikroflora pomembni za naše telo, preberite spodaj.

Črevesje je eden od najpomembnejših organov v črevesju. Skrbi namreč za razgradnjo in absorpcijo mikro- in makrohranil hranil, s čimer  vsaki celici našega organizma zagotavlja energijo, telesu pa pravzaprav vse potrebno za normalno obratovanje. V njegovem delovanju pomembno vlogo opravljajo mikroorganizmi, večinoma bakterije, ki naseljujejo naš prebavni trakt. So nepogrešljivi dejavniki človeškega zdravja, saj so vključeni v različne procese, kot so sinteza in absorpcija vitaminov, regulacija glukoze, delovanje imunskega sistema, prebava hrane itd. Čeprav še ne dovolj raziskane, obstajajo tudi nedvomne povezave med t.i. mikrofloro in delovanjem drugih organov (npr. možganov, ožilja …).

Mikroflora – kaj je fora?

Izraz mikroflora označuje vse organizme v črevesju, večinoma gre za bakterije, ki se delijo na dobre oz. koristne in patogene oz. potencialno škodljive bakterije. Slednje so na srečo v manjšini – prevladujejo torej različne vrste koristnih bakterij v različnih razmerjih. Prav vsaka izmed bakterij v črevesju opravlja svojo vlogo, zato je razmerje med posameznimi bakterijami glavni dejavnik t.i. ravnovesja črevesne flore, ki je pri vsakem posamezniku drugačno in je kot nekakšen »črevesni« prstni odtis.

petrijevka

Ključ do zdravega telesa

Zdravo črevesje je ključ do zdravega telesa. Seveda, ko pa sodeluje pri tolikšni količini procesov in zagotavlja normalno delovanje prav vsaki celici. Ker so del črevesja tudi mikroorganizmi, je njihovo ravnovesje izjemno pomembno. V tem hitrem, stresnem času pa kaj hitro lahko pride do t.i. disbioze, ki za naše počutje in zdravje ne pomeni nič dobrega. Disbioza pomeni porušeno ravnovesje med posameznimi bakterijami – lahko gre za spremembo v številu vseh bakterij, številu vrst oz. sevov, povečanem številu patogenih bakterij ali samo za spremembo v razmerju med posameznimi bakterijami. Povzročijo jo različni sprožilci, kot so stres, antibiotiki, neuravnotežena prehrana, pretirana športna aktivnost, bolezni itd.

Prvi indikator t.i. disbioze oz. porušenega ravnovesja so črevesne težave, kot so bolečine, krči, napenjanje in plini, zaprtost ali driska, pri dojenčkih pa tudi krči ali kolike. Čeprav najbolj očitne, pa to niso edine posledice neravnovesja v črevesju. Disbioza vpliva tudi na imunski sistem in sposobnost obrambe pred okužbami, znanstveniki pa še vedno raziskujejo povezavo z razvojem nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, depresijo, alergijami in aknami.

antibiotiki

Disbioza in antibiotiki

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb, kar pomeni, da zavirajo razmnoževanje mikroorganizmov ali pa jih ubijejo. Težava je v tem, da za seboj pogosto pustijo »opustošenje« – ne delujejo namreč le na patogeno bakterijo, ki je povzročila okužbo, ampak tudi na vse ostale, kar pomeni da imajo negativen učinek na mikrobioto. To ne pomeni, da so antibiotiki slabi ali, da jih ne smemo jemati. Nikakor, le v času zdravljenja z antibiotiki se svetuje tudi dodajanje probiotikov, ki črevesje zopet spravijo v ravnovesje.

Probitiki, v akcijo!

Za vdrževanje ravnotežja mikroflore sta pomembna zdrav način življenja in uravnotežena prehrana z veliko vlaknin in nepredelanih živil. A na mikrofloro vpliva še kup drugih dejavnikov, npr. stres, prehrana, antibiotiki in druga zdravila, bolezni … In ko preventiva v smislu zdravega načina življenja odpove, na vrsto pridejo probiotiki.

Probiotiki so živi, raznovrstni mikroorganizmi, ki so za naše telo zelo koristni, če jih zaužijemo. Najdemo jih v prehrani (fermentirana hrana, kislo zelje, jogurti), izraz pa označuje tudi prehranska dopolnila, ki so namenjena vzpostavitvi ravnotežja v črevesni mikroflori. Ti izdelki večinoma vsebujejo bifidobakterije in mlečnokislinske bakterije v različnih razmerjih – gre za bakterije, ki so tudi klinično dokazano najbolj koristne in učinkovite.

Pre, sin in probiotiki – kaj je razlika?

Gotovo ste že večkrat slišali za prebiotike. Ne, ne gre za drug izraz za koristne bakterije, je pa z njim zagotovo tesno povezan. Prebiotiki so snovi, večinoma gre za ogljikove hidrate oz. vlaknine, ki se naravno nahajajo v rastlinah in jih naše telo samo ne more prebaviti. Zakaj jih torej uživamo? Mikroorganizmi jih selektivno uporabljajo – predstavljajo hrano za dobre, koristne bakterije in tako pospešujejo njihovo rast in aktivnost. Pri njihovi presnovi nastajajo določene snovi, ki imajo lahko same po sebi koristno vlogo v telesu.

Izraz sinbiotik pa označuje izdelke, ki vsebujejo kombinacijo pro- in prebiotikov. Z uživanjem tovrstnih izdelkov je učinek probiotikov najbolj optimalen, saj mikroorganizmom tako zagotovimo ustrezne pogoje za rast.

Ali dojenčki potrebujejo probiotike?

Čeprav o njih najpogosteje govorimo pri »porušeni« mikroflori pri odraslih, probiotiki lahko koristno vplivajo tudi na naše najmlajše. V času nosečnosti je plod vseh 9 mesecev zavarovan pred mikroorganizmi, saj mu maternica zagotavlja sterilno okolje. Ob porodu pa dojenček pride v stik z mikroorganizmi in takrat se začne izgradnja njegove lastne mikroflore. Prav nedokončana kolonizacija in neravnovesje bakterij v črevesju ter razvoj črevesja samega sta lahko razlog za nastanek krčev oz. kolik. Za vzpostavitev in vdrževanje ravnovesja je tako koristno uživanje pre- in probiotikov, še posebej v kombinaciji z vitaminom D3, katerega dodajanje priporočajo tudi pediatri.

In še zanimivost: veliko prebiotikov vsebuje tudi materino mleko, s čimer pomaga pri vdrževanju in izgradnji dojenčkove mikroflore.