Blog

Selen: prezrto mikrohranilo

Selen

Mikrohranila so hranila, ki jih človek potrebuje za normalno delovanje v majhnih količinah. Kljub temu pomanjkanje le-teh domnevno prizadene 3 milijarde ljudi po vsem svetu. Eno izmed takšnih mikrohranil je selen. Kar 1 izmed 7 ljudi na svetu ima neustrezen prehranski vnos selena, kar ima lahko precej negativnih posledic.

Kaj je selen?

Selen  je  eno izmed  60  esencialnih  hranil, potrebnih za normalno delovanje človeškega telesa. V telesu opravlja pomembne biološke funkcije in je eden od elementov, ki vplivajo na normalno delovanje organizma. Pomembno vlogo ima pri reprodukciji, mehanizmu delovanja ščitničnih hormonov, nastanku DNK ter zaščiti telesa pred oksidativnimi poškodbami in okužbami. Selen je pomemben tudi pri regulaciji celične rasti in plodnosti.

Viri selena

Selen ne nastaja v človeškem telesu, zato ga moramo vnesti s hrano. V živilih najdemo selen v različnih oblikah, najbolj pogosto pa se pojavlja v obliki seleno aminokislin (selenometionin in selenocistein). Njegova količina v hrani, ki jo zaužijemo, je precej nizka, hkrati pa v veliki meri odvisna od naših prehranskih navad in tega, kje se pridelujejo živila.

Vsebnosti selena v prehrani (NIH, 2021):

ŽiviloVsebnost selena (µg/100g)% PDV*
Brazilski oreščki19173485
Tuna108196
Sardine5396
Goveji zrezek3971
Puranje meso3666
Telečja jetra3055
Piščanje meso2647
Rjavi riž1527
Leča1222
Jajca (cela)1018
Oves59

*PDV – priporočen dnevni vnos

Zaradi opustošenja zemlje hrana vsebuje nizke vrednosti selena

Selen v rastline prehaja preko zemlje. V regijah sveta, kjer je zemlja osiromašena, ker primanjkuje s selenom bogatih kamnin, tudi hrana vsebuje nizke vrednosti selena. Med regije, v katerih je prisotno vsesplošno pomanjkanje selena v tleh, sodi tudi Evropa. Intenzivno kmetovanje in onesnaževanje bo v prihodnjih letih še dodatno negativno vplivalo na količine selena v zemlji, kar pomeni, da ga bomo manj zaužili tudi s prehrano.

Priporočen dnevni vnos selena

Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka je 55 µg selena na dan. Priporočen dnevni vnos pomeni količino hranil, katerih vnos pri skoraj vseh osebah pokriva potrebe in ščiti pred s hrano povzročenimi deficitarnimi boleznimi in simptomi pomanjkanja. Večje potrebe po uživanju selena se lahko pojavijo pri nosečnicah, doječih materah, vegetarijancih in veganih ter osebah z okrnjeno absorpcijo hranil.

Večina selena se zaužije z mesom, ribami in jajci. V Evropi je njegov vnos povprečno 30 µg, kar pomeni, da je pogosto prenizek.

Posledice pomanjkanja selena

Pomanjkanje selena lahko kratkoročno vodi v pojav:

  • vrtoglavice,
  • slabosti,
  • izgube apetita.

Dolgotrajno pomanjkanje selena lahko privede do:

  • srčnega popuščanja in srčnih aritmij,
  • zmanjšanega delovanja imunskega sistema,
  • zmanjšane kognitivne funkcije in reproduktivne zmožnosti,
  • slabšega delovanja ščitnice.

Klinični znaki pomanjkanja selena med drugim zajemajo tudi bele lise na nohtih in tanjšanje las, ki pa se ob ponovnem začetku uživanja selena normalizirajo.

Bolezen, povezana s pomanjkanjem selena, ki se običajno pojavi pri otrocih in nosečnicah, se imenuje Keshanova bolezen. Keshanova bolezen je redka bolezen srčne mišice, za katero so značilni simptomi bolezni srca in ožilja, kot sta srčno popuščanje in srčna disfunkcija.

Druga znana bolezen, ki je povezana s premajhnim dnevnim vnosom selena, je Kashin Beckova bolezen. To je bolezen povečanih sklepov oziroma vrsta revmatoidnega stanja-osteoartritisa. Posledice bolezni so šibkost udov, okornost, otekanje in bolečine v prstnih členkih, povečanje sklepov in atrofija nekaterih progastih mišic.

Posledice prekomernega vnosa selena

Čeprav je selen nujno potreben za normalno delovanje telesa, lahko v visokih koncentracijah škoduje zdravju ljudi. Ob dolgotrajnem uživanju visokih odmerkov selena (višjih od 400 µg oz. 728 % PDV), lahko pride do pojava slabosti, driske, težav s kožo, izpadanja las in deformacije nohtov. Značilen je tudi dah z vonjem po česnu, saj se selen pri visokih koncentracijah v telesu izloča tudi skozi pljuča kot dimetil selenid. Do kronične zastrupitve s selenom pa lahko pride pri odmerkih, višjih od 800 µg dnevno. Če pustimo ob strani brazilske oreščke, to pomeni, da bi morali vsak dan pojesti skoraj 400 gramov tune, da bi se predozirali s selenom.

Ali se lahko s selenom v prehranskih dopolnilih predoziram?

Povprečno v Sloveniji s hrano zaužijemo 30 µg selena dnevno, kar je skoraj polovico manj od priporočenega dnevnega vnosa. Zato prehranski strokovnjaki priporočajo njegovo dodajanje v obliki prehranskih dopolnil. Prenizek vnos selena ima, med drugim, negativen učinek na stanje kože, las in nohtov, zato smo ga tudi vključili v prehransko dopolnilo Valens Kolagen Premium.

Valens Kolagen Premium vsebuje 55 µg oziroma 100% priporočenega dnevnega vnosa selena.

Kljub temu, da sicer nekaj selena zaužijemo tudi s pestro prehrano, je Evropska agencija za varno hrano določila, da je zgornji varen referenčni odmerek 300 µg/dan. Zgornja referenčna meja je opredeljena kot najvišja raven dnevnega vnosa, ki pri večini ljudi verjetno ne bo imela škodljivih učinkov na zdravje. Za doseganje vnosa 300 µg/dan bi morali poleg povprečnega dnevnega vnosa s hrano zaužiti še 5 odmerkov oziroma 75 ml Valens Kolagen Premiuma (torej kar 1/4 steklenice), da bi se pojavila nevarnost za predoziranje.

Pozitivna stran uživanja prehranskega dopolnila Valens Kolagen Premium je torej tudi ta, da vam sočasno ni treba uživati še drugih izdelkov s selenom. Vsekakor vam svetujemo občasno preverjanje koncentracij selena z analizo krvi, če se želite prepričati, da le tega uživate v varnih okvirih.