Poletje se zaključuje in čaka nas (vsaj za nekatere) najbolj stresni del leta: začetek šole ali vrtca, konec poletnih dopustov, za nekatere celo vrnitev v službo. Oh, ko bi vsaj poletje še trajalo! A stresu se ne moremo izogniti, ne glede na letni čas – v hitrem tempu sodobnega načina življenja je postal naš stalni spremljevalec. Se mar spomnite dneva, da vas nekaj ne bi spravilo iz tira? Služba, finance, otroci in družina, časovna stiska, bolezni in še mnogi drugi dejavniki so lahko sprožilci stresa, odvisno od posameznika in spremljajočih okoliščin. Takšna je žal naša (nova) realnost – pa lahko preprečimo stres ali vsaj odpravimo njegove posledice?

Kaj je stres?

Stres je čustvena, psihična, vedenjska in celo telesna reakcija človeka na nek škodljiv zunanji dejavnik, ki ga imenujemo tudi stresor. Stresor je lahko vse, kar sproži stresni odziv in povzroči začasno porušitev notranjega ravnovesja oz. homeostaze*. Stresni odziv na zunanji dejavnik je odvisen od vsakega posameznika in njemu lastnih mehanizmov (telesna pripravljenost, psihično stanje, osebnost, življenjske izkušnje …). Kar nekomu predstavlja velik stres, je za drugega lahko motivacija ali povsem nepomembna malenkost. Naše reakcije na zunanje dejavnike niso naučene in zato stresa ne moremo povsem preprečiti.

*Homeostaza je fiziološki proces, ki omogoča, da se notranje stanje telesa kljub zunanjim dejavnikom ne spreminja. V tem procesu sodelujejo vsa tkiva in vse celice in vzdržujejo stalnost notranjosti organizma za normalno delovanje.

Kako stres vpliva na človeško telo?

Stres ne vpliva le na naše možgane, gre za reakcijo celega našega telesa, ki lahko povzroči spremembo na vseh organih in celicah. Pri vsakem odzivu na t. i. stresor se v našem telesu sprožijo določeni procesi, med drugim se sproščajo tudi stresni hormoni (kortizol in adrenalin).

Ti naše telo pripravljajo na odziv »beg ali boj« (evolucijsko gledano npr. beg pred živaljo, sovražnikom), zato se temu podredijo tudi druge telesne funkcije: upočasni se prebava, imunski odziv, zviša se krvni tlak, pospeši srčni utrip … Kratkoročno je to seveda koristno in na človeka vpliva spodbudno: kratkotrajen stres spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost, motiviranost za delo – imenujemo ga tudi pozitivni stres. Na drugi strani pa je dolgotrajen, kroničen stres brez ustreznega počitka in obnove organizma negativen stres, saj utruja in vodi v izčrpanost ali celo v bolezni. Čeprav se organizem skuša prilagoditi napetosti in zahtevam okolice, tega ne more dolgo vzdržati.

Stres in prosti radikali

Eden od najnevarnejših stranskih učinkov stresnega odziva je nastajanje prostih radikalov, majhnih reaktivnih molekul, ki povzročijo oksidacijo naših celic in jih poškodujejo. Prosti radikali so spojine, ki jim »manjka« elektron, zaradi česar so zelo reaktivne in hitro reagirajo z drugimi snovmi, pri tem pa povzročijo poškodbe. Če poenostavimo: človeško telo oksidira – kot npr. jabolko – le da od znotraj.

Prosti radikali sicer v nas neprestano nastajajo in niso le posledica stresa, pač pa tudi drugih škodljivih dejavnikov. Nastajajo tudi kot stranski produkt nekaterih povsem naravnih procesov v človeškem telesu. Človeško telo je razvilo številne mehanizme, ki zmanjšujejo nastajanje radikalov, jih odstranjujejo in popravljajo škodo, ki jo ti že povzročijo. Če so ti mehanizmi neučinkoviti in če je količina prostih radikalov v telesu prevelika, pride do oksidativnega stresa, ki je odgovoren za prezgodnje staranje in nastanek mnogih bolezni.

Posledice oksidativnega stresa

Prosti radikali zaradi svoje reaktivnosti sprožajo številne neželene kemijske reakcije in s tem poškodujejo celice – to pa je lahko eden izmed vzrokov za nastanek številnih bolezni, kot so rak, infarkt, diabetes in vnetne bolezni (npr. artritis). Obenem prosti radikali pospešujejo samo staranje organizma. Ne gre le za nevidne posledice – posledica oksidacije je tudi prehitro staranje kože, nastanek gub, izguba vlažnosti in druge poškodbe kože.

Antioksidanti

Za nevtralizacijo prostih radikalov telo potrebuje t. i. antioksidante, ki s svojo prisotnostjo zavirajo oksidacijske procese, torej procese, v katerih kot stranski produkt nastajajo prosti radikali, hkrati pa tudi »lovijo« proste radikale in jih nevtralizirajo.

Nekaj mehanizmov, s katerimi se nevtralizira proste radikale je človeškemu telesu lastnih – to pomeni, da izvirajo v telesu in so naraven odziv telesa. Veliko antioksidantov pa lahko zaužijemo s hrano. Uživanje antioksidantov nas ne bo čudežno pozdravilo vseh bolezni ali jih celo preprečilo – prekomeren vnos antioksidantov je lahko celo škodljiv. Znani pa so pozitivni učinki antioksidantov na človekovo zdravje in lepoto.

Antioksidanti in koža

Zelo znana je vloga antioksidantov v lepotni in kozmetični industriji. Z uživanjem hrane ali prehranskih dopolnil oz. z uporabo krem in drugih pripravkov, ki vsebujejo antioksidante, lahko ne le vplivamo na svoje zdravje in dobro počutje – lahko tudi ohranimo kožo lepo in mladostno. Močni antioksidanti so vitamin E, vitamin C, riboflavin, glutation itd. Cink in selen spodbujata antioksidativne mehanizme v telesu, sama pa nista antioksidanta.

Vitamin C

Med najmočnejše, najbolj pomembne in tudi največkrat uporabljene antioksidante spada vitamin C. Vitamin C ali askorbinska kislina se v nekaterih živalih naravno tvori, človek in opice pa ga v telo vnesemo le s hrano. Najboljši vir vitamina C je sadje in zelenjava. Čeprav velja prepričanje, da največ vitamina C vsebujejo limone in drugi citrusi ter agrumi, pravzaprav največ vitamina C vsebujejo paprika in jagodičevje. Dokaj visoko količino vitamina C pa, zanimivo, vsebuje celo krompir.

Vitamin C ni le močan antioksidant – zelo pomembno vlogo ima tudi pri tvorbi kolagena, ki je glavni gradnik vseh naših vezivnih tkiv, torej tudi sklepov, kože in hrustanca. Torej na kožo vpliva več kot na en način – tako spodbuja tvorbo kolagena kot lovi proste radikale. Vlogo ima tudi pri normalnem delovanju imunskega sistema.

Koencim Q10 in koža

Pomembno vlogo pri ohranjanju lepe in gladke kože ima tudi koencim Q10, ki spodbuja delovanje drugih antioksintov in z njimi deluje sinergistično (torej povečuje njihov učinek). Za sam koencim Q10 pa je bil že z več študijami dokazan vpliv na lepšo kožo.

Za koencim Q10 Q10Vital®, ki je plod slovenskih znanstvenikov in za katerega smo z več študijami dokazali odlično absorpcijo v primerjavi z drugimi oblikami koencima Q10, pa smo dokazali, da prispeva k lepši in bolj gladki koži z manj gub. Q10Vital® vsebujejo izdelki linije Quvital®, skupaj z vitaminom C, kolagenom, selenom, cinkom, vitaminom E in biotinom pa ga najdete tudi v izdelku Valens Kolagen Premium, ki klinično dokazano izboljša videz kože!