Imunski sistem je kompleksen obrambni mehanizem, ki človeško telo varuje pred tujki in škodljivimi snovmi iz okolja. Varuje nas pred infekcijskimi povzročitelji bolezni – virusi, bakterijami, paraziti in glivami, ter preprečuje vrsto drugih bolezni. Sestavljajo ga celice, organi in procesi, ki se aktivirajo vsakič, ko v telo vstopi nova snov. Imunski sistem jo uniči, kadar jo prepozna kot tujo in telesu nevarno. Po drugi strani pa »tolerira« stvari, ki jih prepozna kot nenevarne ali človeškemu telesu lastne.

Prirojena imunost in pridobljena imunost

Imunski sistem je lahko prirojen ali pridobljen. Prvi steber obrambe deluje prek mehanizmov in celic prirojenega imunskega odziva. Slednje prepoznajo širok spekter patogenov (viruse, bakterije oz. vse, kar povzroča bolezni), jih uničijo in sprožijo vrsto procesov, s katerimi organizem zavarujejo pred nadaljnjim vdorom. Prirojena imunost ne zagotavlja dolgotrajne zaščite proti istemu patogenu.

Dolgotrajno zaščito omogoča pridobljena imunost, ki zagotavlja tudi močnejši in hitrejši imunski odziv. Pridobljeni imunski sistem ima sposobnost ohranjanja imunskega spomina po prvem odzivu na specifično nevarnost. Ob vsakem naslednjem srečanju z istim patogenom je odziv okrepljen.

Glavne celice pridobljenega imunskega sistema so posebna vrsta belih krvničk, imenovana limfociti, ki jih delimo na limfocite T in limfocite B. Limfociti T potujejo po telesu in prepoznavajo ter uničujejo tujke, limfociti B pa so odgovorni za proizvodnjo protiteles, to so molekule, ki opozorijo druge imunske celice, da je tujke potrebno odstraniti.

Kako pa delujejo betaglukani?

Ko betaglukan vstopi v naše telo, ga organizem prepozna kot tujek s čimer aktivira naše telo oz. naš mehanizem odziva, tako da postane hitrejši in bolj učinkovit.

»Ali enostavneje: betaglukani naše telo postavijo v »visoko pripravljenost« za soočenje z morebitnimi napadalci.«

Kaj so betaglukani?

Betaglukani so naravni polisaharidi oz. sladkorji, ki jih uvrščamo med vlaknine. Nahajajo se v celičnih stenah kvasovk in bakterij, najdemo pa ga tudi v gobah, žitaricah in morskih algah. Betaglukan telo prepozna kot tujek, a telesu ne škoduje, kvečjemu nasprotno! Tudi zelo visoki odmerki betaglukana v različnih študijah niso pokazali stranskih učinkov, zato so tudi višji odmerki v daljšem časovnem obdobju jemanja povsem varni za uporabo.