Kaj je osteoporoza? Je mogoče osteoporozo zdraviti? Jo lahko preprečimo? Zaradi česa pride do osteoporoze? Vse to so vprašanja, na katera odgovarjamo v tokratnem blogu.

Osteoporoza, ki jo zaradi poteka in pogostosti imenujemo tudi »tiha epidemija«, je pogosta sistemska skeletna bolezen, ki močno poslabša kvaliteto življenja obolelega. Prizadene vsako drugo žensko in vsakega petega moškega po 50. letu in prav zaradi visoke pojavnosti in poteka bolezni predstavlja velik javnozdravstveni problem – prvi namig, da imamo opraviti z osteoporozo, je namreč pogosto zlom kosti, kar pomeni, da bolezen ni bila diagnosticirana pravočasno za zgodnje zdravljenje. Pa je osteoporozo sploh mogoče  prepoznati in preprečiti pravočasno?

Kostna masa

Kost je živ organ, ki raste od rojstva pa do zrele dobe. Sestavljajo ga kostne celice ter medceličnina, katere gradnika sta tudi fosfor in kalcij. Kost se vse življenje razgrajuje (resorpcija) in obnavlja – ko propade star del kosti, jo nadomesti nov in na ta način se obnavlja celoten človeški skelet.

V mladosti je proces nalaganja nove kosti hitrejši od “propadanja”, zato kosti postajajo močnejše, debelejše in gostejše. Do izgube kostne mase pride, če je stopnja resorpcije (izgube kosti) večja od stopnje tvorbe, do česar pride z naraščajočo starostjo. Z upadanjem kostne mase se zmanjša njena mineralizacija: kost je rezervoar mineralnih snovi in elementov, med katerimi je najpomembnejši kalcij. 

Največja kostna masa je dosežena do 30. leta starosti, med 35 in 45. letom se ohranja, nato pa tako pri ženskah kot tudi pri moških prične upadati za 0,3-0,5 % na leto. Postmenopavzalne ženske (do 10 let po nastopu menopavze) kostno maso izgubljajo s hitrostjo 2-5 % na leto. Upad kostne mase se nato stabilizira.

Tako rast kot izguba kostne mase sta odvisni od:

• genetskih dejavnikov,
• prehrane,
• endokrinega statusa (hormonov),
• spola
• telesne aktivnosti.

Izguba kostne mase je sicer normalen in pričakovan proces, ki je pogojen s starostjo – problem nastane, če je kostna masa že v začetku zelo nizka. Verjetnost osteoporoze, ki je bolezenski pojav, je večja, če v obdobju tvorbe kosti te niso dosegle največje mase.

Osteoporoza

Osteoporoza je sistemska bolezen okostja, za katero je značilna nizka kostna masa in mikroarhitekturno poslabšanje kostnega tkiva, posledično pa povečanje krhkosti kosti in dovzetnost za zlom. Je tiha bolezen, ki je pacient ne zazna, dokler ne pride do osteoporotičnega zloma, ki pa lahko povzroča sekundarne zdravstvene težave.

Poznamo več vrst osteoporoze, ki so pogojene z različnimi dejavniki tveganja, najpogosteje pa osteoporoza prizadene ženske v postmenopavzi. Izgubljanje kostnine se namreč pri ženskah močno pospeši z začetkom klimakterija, ko jajčniki prenehajo izločati estrogen.

Drugi dejavniki tveganja:

• starost nad 50 let,
• ženski spol,
• menopavza,
• hipogonadizem ali prezgodnja odpoved jajčnikov,
• nizek indeks telesne mase (BMI < 19),
• etnično poreklo (belci bolj ogroženi kot črnci),
• revmatoidni artritis,
• nizka mineralna kostna gostota,
• pomanjkanje vitamina D ,
• nizek vnos kalcija,
• kajenje in zloraba alkohola,
• dolgotrajna uporaba nekaterih zdravil (glukokortikoidi, antikoagulanti, antikonvulzivi, zaviralci aromataze, kemoterapevtska zdravila proti raku in agonisti hormonov, ki sproščajo gonadotropin).

Preventivni ukrepi

Osteoporozo je mogoče preprečiti in zdraviti, toda ker pred zlomom običajno ni prisotnih simptomov in drugih opozorilnih znakov, mnogim ljudem te bolezni ne diagnosticirajo pravočasno, da bi že v zgodnji fazi prejeli učinkovito terapijo.

Primarni cilj tako zdravljenja osteoporoze, kot tudi preventive, je zmanjšati tveganje za zlome. Bistvenega pomena so redna telesna aktivnost za izboljšanje mišične moči in ravnotežja, vzdrževanje kostne mase, izogibanje kajenju in prekomernemu uživanju alkohola ter ustrezen prehranski vnos beljakovin, kalcija in vitamina D.

• Telesna aktivnost: Večino dni v tednu se priporoča reden režim vadbe z utežmi, skupaj z vajami za hrbet in za držo. Otroci in mladostniki, ki so aktivni, dosežejo višjo kostno maso kot tisti, ki niso.
• Kofein: Priporoča se omejitev vnosa kofeina na maksimalno 1 do 2 kofeinska napitka dnevno.
• Alkohol: Prekomerno uživanje alkohola izkazuje škodljiv vpliv na kosti. Poveča nagnjenost k padcem, povzroča pomanjkanje kalcija in kronično bolezen jeter, kar posledično povzroči nagnjenost k pomanjkanju vitamina D.
• Kajenje: Kajenje cigaret je povezano z zmanjšano kostno maso in večjim tveganjem za zlom.

Kalcij in vitamin D

Vseživljenjski ustrezen vnos kalcija je potreben za pridobivanje najvišje kostne mase in nadaljnje vzdrževanje zdravja kosti – okostje namreč vsebuje 99% zalog kalcija v telesu. Zagotavljanje ustreznega dnevnega vnosa kalcija in vitamina D je zato varen in poceni način za zmanjšanje tveganja zlomov.

Potrebe po kalciju se lahko razlikujejo:

• za otroke do 12. leta starosti: 800mg kalcija/dan
• za ženske do 24. leta: 1200-1500mg/dan
• za ženske po 25. letu: 1000mg/dan
• postmenopavzalne ženske: 1000-1200mg/dan
• za moške od 19 do 70 let: 1.000 mg/dan
• moški po 70. letu: 1.200 mg/dan

Uravnotežena prehrana, bogata z mlečnimi izdelki, sadjem in zelenjavo je bogata s kalcijem in številnimi hranili. Če s prehrano ne morete vnesti priporočenega odmerka kalcija, je priporočljivo prehransko dopolnjevanje do priporočenega dnevnega vnosa.

Vsa prehranska dopolnila s kalcijem se bolje absorbirajo, če jih jemljemo s hrano. Za optimalno absorpcijo količina kalcija ne sme presegati 500–600 mg na odmerek.

Vitamin D je potreben za absorpcijo kalcija, zdravje kosti, mišično zmogljivost in ravnotežje. Priporoča se ustrezen vnos vsaj 800-3000 IU vitamina D za vse starostne skupine.