Vnetje mehurja: lahko ga preprečimo!
Vnetje mehurja je nadloga, s katero se pogosto srečujejo predvsem ženske. Večina jih vnetje mehurja »doživi« vsaj enkrat v življenju, najpogosteje pa gre za težave kronične narave, ki se lahko ponavljajo zelo pogosto. Veste, kako prepoznati znake »prehlajenega mehurja« še preden stvar postane resna?
Vnetje mehurja je ena od blažjih oblik vnetij sečil, ki sicer sodijo med najpogostejše bakterijske okužbe. Vnetja sečil so zaradi krajše sečnice (cev, po katerem urin odteka iz mehurja) pogostejša pri ženskah. Krajša sečnica namreč bakterijam omogoča lažji vstop in prodiranje v notranjost, proti sečnemu mehurju. Vnetje mehurja je zelo pogosto pri mlajših ženskah v rodni dobi, zaradi suhe nožnice pa se pogosto pojavlja tudi pri ženskah v menopavzi.
Vzroki za vnetje mehurja
Najpogosteje je vzrok za vnetje mehurja bakterija E-coli, ki se sicer nahajajo v črevesju, »krive« pa so lahko tudi druge bakterije, redko celo gljivične okužbe. Pri ženskah se vnetja pogosto pojavljajo po spolnih odnosih, po kopanju v morju ali toplicah ipd., sicer pa so okužbe na splošno pogostejše pri ljudeh, ki pijejo manj tekočine.
Kako prepoznati okužbo spodnjih sečil?
Vnetje mehurja velja za nezapleteno okužbo, ki jo je lahko identificirati in zdraviti. Prepoznamo jo zaradi pekoče bolečine, stalnega tiščanja k uriniranju, smrdečega in obarvanega urina, ob hujših okužbah je lahko prisotna tudi vročina. Pogosto je tudi razlog za obisk zdravnika, ki s pomočjo urinskih testov identificira bakterijsko vnetje in predpiše antibiotike. Nezdravljena okužba lahko povzroči nevarnejše vnetje zgornjih sečil (ledvica).
Kaj je D-manoza?
D-manoza je enostaven sladkor, ki se naravno nahaja v človeškem telesu (telo ga samo tvori iz glukoze), najdemo pa ga tudi v nekaterih vrstah sadja (npr. v brusnicah). Največ D-manoze v človeškem telesu najdemo v sečilih, kjer deluje kot magnet – nase veže bakterije in tako prepreči, da se vežejo na stene sečil in povzročijo okužbo. D-manozo lahko zaužijemo tudi s prehranskimi dopolnili – večina zaužite D-manoze se izloči z urinom.