Sladila so že leta kamen spotike prehranskih strokovnjakov in potrošnikov. Ker se v zadnjem obdobju o sladilih govori še pogosteje, obeta pa se tudi nekaj zakonodajnih sprememb na tem področju, bomo v tem blogu zbrali vse potrebne informacije o sladilih in razjasnili vsa vprašanja in dvome. V Valensu že od vsega začetka v naših izdelkih uporabljamo naravno sladilo ksilitol, ki je povsem varno, zato brez težav o tej temi govorimo odkrito…
Kaj so sladila in katere vrste poznamo?
Sladila so skupina snovi, ki se zaradi sladkega okusa uporabljajo za nadomeščanje saharoze oz. po domače namiznega sladkorja. Njihova prednost je nižji glikemični indeks v primerjavi s saharozo in posledično manjši vpliv na dvig sladkorja v krvi.
Obstaja več vrst sladil in več načinov delitve sladil. Prva delitev je glede na izvor: medtem ko so naravna sladila pridobljena iz naravnih virov, pogosto rastlin, so sintetična proizvedena umetno, s posebnimi tehnološkimi postopki.
Druga delitev pa je glede na intenziteto sladila, pri čemer ločimo:
- intenzivna sladila (npr. aspartam, sukraloza in acesulfam K), ki so povsem brez kalorij, ne vplivajo na krvni sladkor in se v telesu ne absorbirajo, so pa tudi do več kot 1000-krat slajša od običajnega sladkorja;
- neintenzivna sladila, katerih sladkost je podobna namiznemu sladkorju, imajo pa nižjo kalorično vrednost in manjši vpliv na krvni sladkor. Sem spadajo t. i. alkoholni sladkorji, kot so ksilitol, sorbitol, eritrol, manitol in maltitol. Večinoma gre za snovi, ki se naravno nahajajo v nekaterih vrstah sadja, njihov fiziološki vpliv pa je »nedolžen«, še posebej v primerjavi z intenzivnimi sladili.
Sporna so intenzivna sladila
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred kratkim na osnovi pregleda dokazov izdala nova priporočila, v katerih odsvetuje uporabo intenzivnih sladil* za uravnavanje telesne mase. Medtem ko kratkoročna uporaba intenzivnih sladil do določene mere pomaga pri zmanjševanju telesne mase in uravnavanju sladkorja, pa lahko njihovo dolgotrajno uživanje škoduje našemu zdravju. Po ugotovitvah WHO namreč dolgotrajno jemanje intenzivnih sladil vpliva na razvoj sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni in na splošno umrljivost.
*Vsaka od oblik intenzivnih sladil drugače vpliva na človeško telo in ima svoje fiziološke učinke, a se vsa intenzivna živila obravnava kot skupino.
Ali to pomeni, da so vsa sladila škodljiva?
Pravzaprav nobeno od sladil v majhnih, zmernih količinah ni škodljivo (sicer ne bi bilo uvrščeno na seznam dovoljenih snovi in dodatkov). V večjih količinah pri dolgotrajni uporabi pa se je potrebno izogibati t. i. intenzivnim sladilom, kot so acesulfam K, advantam, sukraloza, stevija in njeni derivati, ciklamati, saharin in aspartam. Še posebej o slednjem se v zadnjih dneh veliko govori – Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) pri WHO naj bi namreč aspartam v kratkem uvrstila na seznam potencialno rakotvornih snovi.
Opozorila WHO torej NE veljajo za vsa sladila in se ne nanašajo na poliole oz. sladkorne alkohole, kamor sodi tudi ksilitol.
Ksilitol, varno sladilo s koristnimi učinki
Ksilitol je neintenzivno sladilo, ki se naravno nahaja v nekaterih rastlinah in sadju, kot so jagode, slive, hruške in koruza. Ima enak videz in podoben okus kot namizni sladkor, a vsebuje manj kalorij oz. ima nižji glikemični indeks, kar pomeni tudi, da ima manjši vpliv na dvig ravni krvnega sladkorja.
Ksilitol zmanjša tveganje za nastanek zobne gnilobe in pomaga ohranjati zdrave zobe. V primerjavi z običajnim sladkorji ne spodbuja rasti bakterij, ki povzročajo karies. Kot nadomestek sladkorja se pogosto uporablja v žvečilnih gumijih, bonbonih, zobnih pastah, sladicah, živilih za diabetike in drugih izdelkih, kjer se želi doseči sladek okus brez vpliva na raven krvnega sladkorja.
Zakaj v naših izdelkih uporabljamo ksilitol?
V Valensu smo še posebej ponosni na tekočine, sirupe in ustna pršila, ki smo ji razvili bodisi za otroke, bodisi za odrasle, ki ne morejo uživati kapsul in tablet imajo omejeno absorpcijo v črevesju ali pa jim tovrstna oblika predstavlja najbolj enostavno odmerjanje.
Tovrstni izdelki pa – roko na srce – morajo biti tudi okusni, zato v Valensu ogromno časa namenimo tudi razvoju okusov. Določena hranila, še posebej minerali in rastlinski izvlečki, niso ravno kulinarični presežek, zato moramo njihov priokus uravnati z določeno sladkobo. Ker namizni sladkor ni ravno najbolj zdrava izbira, poleg tega pa predstavlja dodatni vnos kalorij, smo kot alternativo izbrali ksilitol, ki poskrbi za slajši okus izdelka, ne predstavlja pa tveganja za zdravje
In še nasvet za bolj zdravo življenje
Sladila ne spodbujajo zdravega življenjskega sloga sama po sebi. Namesto živil s sladili, ki imajo neugodno hranilno sestavo, izberite raje uravnoteženo prehrano, iz obrokov izključite predelana živila in pijte zadosti tekočine – predvsem nesladkano pijačo, najbolje vodo.
Nekateri menijo, da je stevija tudi zdravo sladilo, saj je rastlina, torej je naravnega izvora?
Stevija je res naravnega, rastlinskega izvora, spada pa med inzenzivna sladila. Načeloma nobeno od sladil ni škodljivo, kadar govorimo o občasni uporabi v manjših količinah. Problem nastane, kadar gre za vsakodnevno uživanje umetnih ali intenzivnih sladil v večjih količinah, npr. v napitkih, hrani, dodatkih.